Listne uši so dolge največ 4 mm, imajo gomoljast abdomen in so lahko veliko različnih barv. So med najbolj uničujočimi škodljivci, ki prizadenejo gojene rastline v območjih z zmernim podnebjem. Za rastline so zlasti nevarne krilate uši, saj jih uničijo veliko hitreje kot običajne listne uši.
Na kratko o škodljivcu
Glavni simptom napada listnih uši na korenine v nadzemnem delu je kloroza, podobno kot pri pomanjkanju dušika.
- Kaj so listne uši?
- Ko govorimo o listnih ali rastlinskih ušeh, običajno mislimo na veliko družino žuželk, ki vključuje več kot 4.000 vrst rastlinskih zajedavcev.
- Kaj lahko vidite?
- Listne uši lahko povzročijo upočasnjeno rast, lisaste liste, rumenenje, zadušeno rast, zvito listje, porjavitev, venenje, majhen pridelek in smrt rastlin.
- Kaj lahko storite?
- Obstaja več tehnik gojenja, ki jih je mogoče uporabljati za preprečevanje ali zmanjševanje napadov listnih uši.
Biološki cikel listnih uši
Listne uši so lahko krilate ali brez kril. Prva generacija, ki se izleže po zimi, je običajno brez kril. Vendar pa lahko po več generacijah zmanjka prostora na gostiteljski rastlini. To sproži nastanek generacije krilatih uši, ki se lahko selijo na druge rastline gostiteljice. Vse listne uši, izležene iz zimskih jajčec, so samice. Pomladi in poleti se izleže še nekaj generacij samic. Samice lahko živijo 25 dni, v tem času pa vsaka izleže jajčec za še 80 novih uši. Pomladno in poletno razmnoževanje poteka nespolno – brez samcev.
Znaki prisotnosti škodljivca
Listne uši se hranijo s sokom iz ličja, kar rastlino oslabi in povzroči presnovno neravnotežje, zvijanje listov in v skrajnih primerih tudi odpadanje listov. Odpadanje listov slabo vpliva na količino in kakovost končnega pridelka. Listne uši v rastlino tudi sproščajo strupe in tako sistematično spremenijo njihov razvoj.
Poleg tega je mana, ki jo izločajo, idealno gojišče za različne glive, ki na listih tvorijo oviro in preprečijo absorpcijo svetlobe.
Najbolj pa je pri listnih ušeh škodljivo prenašanje virusov. Listne uši lahko prenesejo na desetine virusov iz bolnih rastlin na zdrave v vsega nekaj sekundah, zlasti krilate generacije. Največja težava z virusi je, da zanje ni zdravila, zato pri rastlinah, ki nanje niso odporne, neizogibno pride do zmanjšanja končnega pridelka.
Kako preprečiti škodljivca?
Obstaja več tehnik gojenja, ki jih je mogoče uporabljati za preprečevanje ali zmanjševanje napadov listnih uši. Te vključujejo:
- odstranjevanje plevela, ki lahko služi kot gojišče za jajčeca in odrasle uši;
- uporaba mrež za žuželke (včasih prepojenih z insekticidom) za pokrivanje rastlin;
- izogibanje pretirani uporabi dušikovih gnojil;
- odstranjevanje ostankov rastlin;
- vnos rastlinskih vrst, ki lahko služijo kot gojišče za plenilce;
- rastlino lahko zaščitite proti listnim ušem tako, da jo poškropite s sredstvom CANNACURE.
Rešitve za zatiranje škodljivca
Naravni sovražniki listnih uši so med drugim pikapolonice in tenčičarice. Ličinke tenčičaric (Chrysoperla sp.) so nenasitni plenilci listnih uši. Rastlino lahko zaščitite proti listnim ušem tako, da jo poškropite s sredstvom CANNACURE.
